c S
KOLUMNE
prof. dr. Marko Pavliha Pogled onkraj materialistične paradigme Ameriški pedagog, socialni psiholog, pisatelj in filozof Lawrence Kohlberg je znan po svoji teoriji moralnosti, ki jo je razvil pod vplivom švicarskega psihologa Jeana Piageta. Moralno presojanje otrok in odraslih je ovrednotil z zgodbami različnih etičnih dilem in opisal tri poglavitne ravni moralnega razvoja: (i) predkonvencionalno, na kateri presojanje temelji na lastnih interesih, (ii) konvencionalno, kjer morala izvira iz tradicionalnih družinskih vrednot in družbenih pričakovanj, in (iii) postkonvencionalno, na kateri prevladujejo abstraktna univerzalna in osebnostno razvita etična načela. 16.09.2019 07:18
dr. Andraž Teršek Banalnost vpliva turizma na redarsko prekrškovno inkasantstvo Slovensko obmorsko mesto. Majhnost osrednjega trga. Polna zasedenost vseh parkirišč. Neprekinjena odeja človeških teles na plažah. Odličen turistični obisk. Mladeniči in mladenke, z redarskimi oznakami, se vztrajno umikajo pred žgočim soncem v hlad. Ki ni prav nič hladnejši, le senčnost rahlja temperaturno tesnobo. Moški srednjih let, v redarskih uniformah, razumljivo nejevoljni ob pekoči prepotenosti, se odločajo: kdaj mižati in kdaj človeka presenetiti z globo za prekršek. Nezanemarljiv, za občane pomemben element pravne identitete lokalne samouprave. 13.09.2019 13:22
mag. Martin Jančar Sumljivost instituta priznanja krivde Predobravnavni narok in možnost, da obdolženi prizna krivdo za očitano kaznivo dejanje, ki sta bila v kazenskem postopku uvedena z novelo ZKP-K in se začela na sodiščih izvajati leta 2012, sta kmalu po uvedbi – bolje rečeno, še preden sta se začela dodobra izvajati – že imela številne kritike. Razlogov je gotovo več, a v ozadju vseh se po moji oceni skriva odpor do tega, da bi se kazenske zadeve lahko urejale zunaj strogega formalizma sodnega postopka. 11.09.2019 10:26
dr. Marko Novak Formalizem ESČP

ESČP je eno izmed najpomembnejših nadnacionalnih sodišč in gotovo najpomembnejše tovrstno sodišče za človekove pravice. V tem smislu je pomembno prispevalo in prispeva k razvoju njihovega varstva. Posameznikom je zadnje upanje pri iskanju pravice, številni majhni ljudje so na tem forumu že »premagali« svojo državo, kar je bila le potrditev tistega reka, da je pravo na strani majhnih v boju zoper mogočno silo njihovega Levitana. Pa je zavoljo svojega uspeha res moralo tako zelo priprti svoja vrata?

09.09.2019 09:24
dr. Jernej Letnar Černič Mračna usoda pokojnega profesorja anatomije

V slovenski družbi z nami živi polno nedokončanih in mračnih zgodb iz polpretekle zgodovine. Pretekle kršitve človekovih pravic se pogosto nadaljujejo v sedanjosti in prihodnosti, ker jih slovenska demokratična in pravna država ter njeni ljudje nočejo popraviti. Takšna je tudi mračna zgodba pokojnega izrednega profesorja Milana Cundra.

06.09.2019 08:56
Vlasta Nussdorfer VII/14. Kam »sodimo« ženske? K pisanju kolumne me je spodbudil članek v Mladini z naslovom Ženske za štedilnike? (30. 8. 2019). Polovica ljudi v Sloveniji, to je 55 odstotkov, naj bi namreč menila, da je najpomembnejša vloga ženske tista, ki jo ima doma. Podatki niso bili zbrani s spletno anketo, pač pa izhajajo kar iz uradnega poročila Evropske komisije za leto 2018; temeljijo celo na konkretnih statistikah. Po pregledu držav smo na visokem trinajstem mestu, med Hrvaško s 60 odstotki in Italijo z 51 odstotki, daleč od severnih držav, kjer imajo Švedska, Danska in Nizozemska pod 15 odstotkov. Na samem vrhu so Bolgarija z 81 odstotki, Madžarska z 78 odstotki in Poljska s 77 odstotki. Nas to lahko preseneča? Smo vznemirjeni, žalostni, morda celo razočarani? Se je po vseh letih bojev za enakopravnost spolov kaj spremenilo? Si morda le zatiskamo oči pred resnico? 04.09.2019 07:15
dr. Matej Avbelj Štirje faktorji ustanavljanja pokrajin Letošnji poletni spanec slovenske javnosti je zmotila slika. Zemljevid novih, kar enajstih slovenskih pokrajin. Ker je slika zelo učinkovit medij komunikacije, so se še toliko bolj učinkovito zganili vsi mogoči lokalni (in drugi) navzkrižni interesi, ki že več kot desetletje skrbijo za to, da je določba 143. člena ustave o pokrajinah zgolj mrtva črka na papirju. Zdaj se zdi, da bi se to z iniciativo stroke pod okriljem Državnega sveta celo utegnilo spremeniti. Ali bomo dobili pokrajine, in koliko, bo torej pokazal čas. Še preden se lotimo njihovega ustanavljanja, pa bi morali odgovoriti na naslednja štiri ključna konceptualna vprašanja. 02.09.2019 08:22
dr. Andraž Teršek Domovinskost in državnost sta pogojeni z znanjem in sposobnostmi Na parlamentarnih volitvah je pač mogoče zmagati brez pristnega političnega programa, brez konkretne vsebine, brez pravih idej in predvsem brez VIZIJE. Na ta način, dopolnjen z odsotnostjo pristnega znanja in državniških veščin, je mogoče voditi državo, dobiti poslanski mandat, postati javni funkcionar, biti del odločevalskega aparata ipd. Mogoče je biti ne le prepoznaven, ampak tudi popularen in celo javnosti všečen brez posedovanja in izkazovanja znanja in v odsotnosti kakovostnega mišljenja. Predvsem pa brez kakovostne formalne izobrazbe. Vse bolj je tako. Volivci to dopuščajo. 30.08.2019 07:00
mag. Martin Jančar Mučiti ali ne, to je zdaj vprašanje ...

Včasih, ko sem predaval o slovenski ustavni ureditvi človekovih pravic, sem pogosto uporabljal primer, ki pravzaprav ni zrasel na mojem zelniku, temveč sem ga pobral od dr. Mira Cerarja. Prepoved mučenja, ki jo opredeljuje Ustava RS v 18. členu, je namreč takšna, da je, za razliko od nekaterih drugih določb tega poglavja Ustave, ni mogoče niti začasno razveljaviti. Spada torej med absolutne, kar je seveda bralcem tega portala znano. Sam primer gre nekako takole: ste policist na letališču Brnik in ujamete terorista, ki pove, da je na letalu nastavil bombo, ki bo eksplodirala in pobila vse potnike. Ali smete uporabiti mučenje oziroma ali ga lahko pravno upravičite, da bi prisilili zajetega, da pove, kako bombo demontirati in jo napraviti neškodljivo? Debata, ki se ob tem navadno razvije, zajema bistvena vprašanja, ne samo ustavne in splošne pravne ureditve, temveč tudi vprašanja morale in drugih elementov človekovega bistva.

28.08.2019 09:54
Jan Zobec Avtokratski legalizem

Pojem avtokratski legalizem je skovala princetonska profesorica Kim Lane Scheppele, ki svoj znanstveni eros posveča preučevanju zatona ustavnih demokracij, zlasti v bivših postkomunističnih državah, ki so sprva, tako se je zdelo, uspešno krenile po poti svojih zahodnoevropskih vzornic (gl. Autocratic Legalism, The University of Chicago Law Review, 85:545-583; 2018, od koder v nadaljevanju tudi povzemam). Konec dvajsetega stoletja je bil obetaven, zdelo se je, da ima Francis Fukuyama prav, ko je že nekaj mesecev pred neizbežnim padcem Berlinskega zidu napovedal konec zgodovine.

26.08.2019 07:15
dr. Jernej Letnar Černič Mit o enakih začetnih možnostih v Sloveniji

Slovenija naj bi po različnih mednarodnih raziskavah, s katerimi se radi pohvalijo naši oblastniki, sodila med dohodkovno najbolj enake države na svetu. A iz vsakdanjega življenja izhaja izjemna neenakost začetnih možnosti za samouresničenje, ki jih imajo prebivalci v različnih delih Slovenije.

23.08.2019 10:05
Vlasta Nussdorfer VII/13. Je sobivanje mogoče?

V teh avgustovskih dneh pri nas ni vroče le zaradi visokih temperatur, pač pa »vročico« dvigujejo tudi pogromi proti divjim zverem, ki so v različnih predelih države poklale precej drobnice. Po mnenju številnih grozijo tudi ljudem, ki jih je pred novim šolskim letom strah celo za otroke. Kdo je kriv, da se je njihovo število tako povečalo? Zakaj prihajajo povsem blizu domačij, kdo bo preprečil nove pokole? Ena od neparlamentarnih strank je za vsak zakonit odstrel ponudila denarno nagrado, a jo je po protestu nasprotnikov v hipu umaknila. Kmetje grozijo z blokado kmetijskega sejma, zagovorniki pravic živali s podpisi in velikimi protesti, vse pa se zgrinja na dve ministrstvi - za okolje in prostor ter kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kdo bo tu »zmagovalec«, če bo sploh kdo? In kdo »poraženec«? Bo spet potrebna kakšna dodatna »študija«?

20.08.2019 15:20
prof. dr. Marko Pavliha Kako demokratizirati izbor evropskega komisarja Mediji zopet alarmantno napovedujejo vročo politično jesen, čeravno ogenj že plamení med navidezno počitniškem poletjem. Pred zimo bo ostala le še žerjavica z napol izgorelimi poleni, ki jo bo treba vneto razpihovati naslednjo petletko, da ne zamre in ugasne. Gradovi kajpak še ne gorijo in grofje ne bežijo, teče pa rujno vino v požrešna grla in premnogim tudi kri, na žalost ne samo metaforično. 19.08.2019 07:15
dr. Andraž Teršek Da, Ustavno sodišče mora stopnjevati sankcije Kadar Državni zbor ne spoštuje in/ali ne uresniči odločb Ustavnega sodišča, mora to sodišče stopnjevati sankcije (podrobno v članku revije Pravna praksa). Ne le, da jih sme, ampak jih mora. Tudi tako, da z ustavnosodnim aktivizmom sprejme odločitev (z izrekom in obrazložitvijo), ki od sprejema dalje pravno zavezuje in učinkuje kot zakon. Ustavno sodišče je že tako stopnjevalo sankcije. 16.08.2019 08:39
mag. Martin Jančar Primer Jeffreyja Epsteina Baje je Woody Allen nekoč rekel: »Sicer ne vem, kakšno je vprašanje, a odgovor je gotovo seks.« In pri marsičem, kar je v ospredju moderne družbe, gre za vprašanja, ki so tako ali drugače povezana s to primarno platjo naše narave. Nenazadnje, gre za fizično emanacijo nečesa, kar je primarno povezano s temeljnimi potrebami in zanimanji vsake živalske in s tem tudi človeške vrste. In čeprav mi bo kdo pripisal pretirano freudovsko naravnanost, je nekje v ozadju marsikatere, ne samo kazenskopravno pomembne deviacije, temveč tudi pravno neregulirane družbene prakse, vprašanje prav tega vidika naše narave. 14.08.2019 10:24
dr. Marko Novak Kako daleč smo do branja misli? Telepatijo opredeljuje Slovar tujk kot »(domnevni) prenos misli ali volje na daljavo brez posredovanja čutil: zaznavanje česa, branje tujih misli ipd.« (Verbinc 1982, 704) Pred slabimi dvajsetimi leti je avtor te definicije čutil potrebo, da v njenem začetku doda pridevnik »domnevni«, ki ga je postavil v oklepaj. Slovar tujk je namreč znanstveno delo, telepatija pa je bolj tematika mejnih, lahko bi rekli tudi parapsiholoških ved. Toda v teh dvajsetih letih se je moderna znanost temu neverjetnemu pojavu precej približala. 12.08.2019 08:16
dr. Jernej Letnar Černič Mašinerija banalnosti zla Teoretiki tranzicijske pravičnosti pogosto poudarjajo, da se morajo posttotalitarne družbe neprestano spominjati preteklih stranpoti. Ne iz sadomazohizma, temveč zaradi njihovega preživetja v sedanjosti in prihodnosti. Slovenska družba mora podobno kot večina srednjeevropskega miljeja zgraditi trdne temelje za uresničevanje ustavne demokracije in varstva človekovih pravic, da se ne bo kmalu pogreznila v brezizhodni prepad sistematičnega kršenja vladavine prava. 09.08.2019 08:19
Vlasta Nussdorfer VII/12. O napredku tako in drugače Danes je napredek viden na številnih področjih. Samo pogledaš naokoli in že ugotoviš, da so najbolj popularne »igračke« mladih in starih prav pametni telefoni. Z njimi vstopajo v svet novic od blizu in daleč, otroci v igrice, ki so lahko tudi vse prej kot primerne, vsi, ki to želijo, v svet onih, ki se »razgaljajo« in hvalijo s fotkami od tu in tam, v prijateljstva, ki to niso … Všečkajo, pišejo sporočila in elektronsko pošto ter odpirajo desetine ikon, ki odpirajo različne skrivnosti. V lokalih se celo pari in parčki pogosto ne pogovarjajo, saj ima vsak svojo »škatlično« okupacijo. Kako bi se počutili naše babice in dedki, če bi se čudežno »vrnili«? Bi znali kuhati in prati, se naročati k zdravniku, opravljati bančne storitve, skratka živeti v današnjem svetu? Bi jim napredek sploh koristil? 07.08.2019 07:20
dr. Matej Avbelj Absolutno prednostno na ustavnem sodišču Ustavno sodišče je jedrna institucija ustavne demokracije. To ne pomeni, da je pri svojem delu edino dolžno spoštovati ustavo. V sistemu polne konstitucionalizacije je namreč ustavno skladno delovanje obveznost vseh nosilcev javnih pooblastil, neredko celo posameznikov v prirejenih družbenih odnosih. Biti jedrna institucija ustavne demokracije pa nedvomno pomeni, da je to tista zadnja instanca, ki s svojim delovanjem, slednjič, poskrbi za kakovost ustavne demokracije. Torej, če ustavno sodišče ne deluje, ali pa deluje vse bolj počasi, morda celo vse manj kakovostno, je ustavna demokracija ogrožena s samega vrha. Pod udarom je, kot bi dejal njegov predsednik, sam etos pravne države. 05.08.2019 07:15
dr. Andraž Teršek Juridični monstrumizem ali Zakaj so vrata mariborske sodnije še vedno odklenjena?

Sokratova obsodba pred poroto – sodiščem je bila literarno označena za »juridični monstrum.« Bila je očitno nepravična, pomenila je zanikanje tistega, kar danes označujemo kot temeljne človekove pravice do svobode vesti, verske svobode in svobode izražanja, hkrati pa ni bila utemeljena ne z legitimno zakonitostjo, ne s prepričljivimi dokazi. Določena je bila s čustvenim doživljanjem osebnosti in početij Sokrata pri njegovih juridičnih krvnikih, ki mu niso bili osebno naklonjeni.

02.08.2019 13:27